„P-reducirano krmljenje z dodatkom fitaze je standard že leta”
fosfor (P)
Vedno večje pomanjkanje anorganskih ali mineralnih virov fosforja in posledično visoki stroški predstavljajo razlog za ponovno oceno zasnove obrokov pri krmljenju perutnine. Fosfor je med drugim pomemben za pravilen razvoj okostja in stabilnih kosti. Prav tako igra pomembno vlogo pri energetski presnovi in kakovosti jajčnih lupin.
Zmanjšana uporaba fosforja iz mineralnih virov in hkrati povečana uporaba fitaze poleg prihranka stroškov prinašata še druge prednosti. Ker je anorganskega fosforja vedno manj, je mogoče na ta način ohranjati vire. Krmljenje z zmanjšano vsebnostjo fosforja z dodatkom fitaze se že leta uspešno uporablja za optimalno izrabo fosforja iz rastlinskih sestavin obroka, vendar je trenutno smiselno skrbeti za dodatne prihranke. V primeru znižanj je treba vedno zagotoviti pokrivanje potreb po razpoložljivem fosforju. Potrebe se razlikujejo glede na stanje prireje, vrsto živali in starost.
Fitaza – splošno
Ta encim je potreben, da postane fosfor, vezan v rastlinah, uporaben. Fitat imenujemo obliko shranjevanja fosforja v rastlinah (glej sl.1). Fitat ima antinutritivne lastnosti, ker sam po sebi ni na voljo v črevesju in tam tvori neprebavljive komplekse z minerali (npr. kalcij, cink itn.) ali aminokislinami (npr. lizin, metionin).
Fitaza razgrajuje te spojine, pri čemer se sprostijo fosfor in druga hranila, ki so potem na voljo živalim. Posledično je treba dodati manj anorganskega fosforja.
Fitaza – učinki
BIOMIN fitaza je ena najsodobnejših fitaz 3. generacije. Ponuja nove možnosti pri načrtovanju obrokov s sproščanjem višjih ravni razpoložljivega fosforja iz krme. To pomeni, da je fosfor iz žita, koruze itn. – v zrnju je 60-70 % fosforja vezanega kot fitat – bolje izkoriščen, količino dodanega mineralnega fosforja pa lahko dodatno zmanjšamo.
Za ponazoritev: obrok na osnovi koruze, soje in zrnja vsebuje približno 2 g/kg pripravljene krme (FF) vezanega fitatnega fosforja, ki bi ga žival brez uporabe fitaze izgubila. Z uporabo encima se lahko v prebavnem sprosti približno 1,5 g od 2 g in je na voljo živalim. Uporabo anorganskega fosforja tako lahko učinkovito zmanjšamo, in tako prihranimo stroške in ter zmanjšamo emisije v okolje. Dodatne učinke lahko dosežemo z uporabo višjih odmerkov fitaze. Lahko izboljšamo izkoritek hranil in povečamo prirejo živali (gl. sl.2).
BIOMIN® mineralna krma
Vnos anorganskih virov fosforja v obrok pogosto poteka z mineralno krmo. BIOMIN je podvojil vsebnost fitaze v svojem portfelju mineralnih krmil in zmanjšal vsebnost anorg. fosforja.
Za praktično ponazoritev sledi primer obroka z ali brez prilagojenega minerala za nesnost, Egg 445 HEPA forte ESQ LIGNO AOC (preglednica 1), ob predpostavki, da je vnos krme 115 g na kokoš na dan. Potreba kokoši je 5,3 g P bruto (brez dodatka fitaze) in ≥ 3,7 g razpoložljivega P (Lohmann TZ, 2019).
S temi prilagoditvami lahko prihranimo več kot 2 % mineralnega vira forsforja v mineralni hrani. Deleži sestavin obroka 1 in obroka 2 skoraj niso spremenjeni (preglednica 2), tako da vsebnost fitata ostaja enaka in znaša 0,24 %. Uporaba dvojne fitaze omogoča, večji izkoristek rast-linskega fosforja v obroku, kar je razvidno iz vrednosti „fitaze P“ (0,15 % v primerjavi z 0,18 %) (preglednica 1). Potrebe kokoši nesnic je še vedno mogoče zlahka zadovoljiti. Če obstaja možnost in stroški to dopuščajo, bi lahko razmislili o uporabi drugih sestavin bogatih s fosforjem, kot sta ogrščica ali sončnična moka (približno 11,8 in 11,5 g/kg), ki v primerjavi s koruzo in pšenico (približno 2,9 in 3,9 g/kg) izkazujeta zelo visoko vsebnost fosforja (INRAE, 2022). Tukaj je mogoče uporabo omejiti.
„Fitaza je potrebna za izkoristljivost fosforja vezanega v ratlinah.”
Povzetek
BIOMIN je še naprej razvijal svojo ponudbo izdelkov za kokoši nesnic z eno najsodobnejših fitaz, da bi čim bolje izkoristil potencial obrokov pripravljene krme. Posledično lahko prihranimo mineralni fosfor. Na ta način prispevamo k učinkovitejši rabi naravnih virov, zmanjševanju emisij v živinoreji in izboljšanju življenjske produktivnosti živine.
|
