Vlaknine niso nikoli prebavljive – so beljakovine vedno visokoprebavljive?

Prehranjevanje živali je bilanca …

CILJ predstavlja prehranske potrebe živine za določeno prirast v določeni starosti. Znanost stalno preverja te potrebe ali jih prilagaja spreminjanju živalske genetike in prireje. V nasprotju s tem predstavlja IMETJE tiste potrebe po hranilih, ki pokrivajo CILJ (slika 1). Če gre za neuravnoteženo bilanco, ta izhaja iz zmanjšanega prirasta ali – nasprotno – nepotrebnih emisij.a.

Prebavljivost kot stopnja izginjanja hranila

Žival živi ali se redi na podlagi prebavljivih hranil, ki so na voljo v črevnici. Izključno ta je mogoče izkazati tudi v prireji, zato se posebej izračunu aminokislin na podlagi njihove prebavljivosti ni mogoče izogniti. Menjava sojine moke z repično moko zahteva 1,3-kratnik surovih beljakovin, 1,5-kratnik bruto lizina in približno 1,8-kratnik prebavljivega lizina.

Soja ni vedno enaka soji, praženje ni vedno enako praženju

Vpliv zvrsti, ukrepi za gojenje rastlin, vse do pogojev rasti, na primer vplivajo na vsebnost surovih beljakovin, aminokislin, vsebnost maščob in na vsebnost inhibitorja tripsina. Vse te dejavnike je treba upoštevati tudi med pripravo – praženjem.

Slika 1: Preprost prikaz prehrane živali, prilagojene potrebam – gre za bilanco

Nakup poteka v bruto količinah, domača žival pa živi in se redi od neto količin

Pravilno praženje sojinih semen varuje pred premajhno (majhna razgradnja inhibitorja tipsina) in
prekomerno predelavo (poškodbe aminokislin) za zagotovitev optimalne prireje domačih živali. Poleg ocene kakovosti sojinih izdelkov (ekstrakcijska moka, pogača ali polnovredna maščoba) z uporabo mokrih kemičnih analiz je prihodnje sredstvo izbire bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), ki prinaša prihranek stroškov in časa.

Vlaknine niso prebavljive, vendar mikrobno fermentirajo

Vlaknine so opredeljene kot vsebnost krme, ki je telesni encimi v tankem črevesu ne morejo razgraditi (prebaviti). Mikroorganizmi, ki se nahajajo v zadnjem prebavnem traktu – zlasti v debelem črevesju –, lahko delno fermentirajo vlaknine, podobno kot pri prežvekovalcih v vampu, ter tako dragoceno prispevajo k energiji in spodbujajo zdravje. Kratkoverižne, hlapljive maščobne kisline, kot so: ocetna, maslena in propionska kislina, znižujejo pH-vrednost in s tem odvzamejo življenjski prostor škodljivim klicam. Na poti skozi prebavni trakt lahko vlaknine dragoceno vplivajo tudi na prehodnost črevesja (viskoznost), strukturo črevesnih resic na notranji steni črevesja in na tvorbo novih celic v črevesju. S pravilno izbiro vlaknin je mogoče zaznati povečanje prebavljivosti hranil, prirejo, zdravja živali in ne nazadnje dobrega počutja živali.

Slika 2: Sestava izbranih virov vlaknin v g/kg suhe mase (Slama in drugi 2019)

Vlaknine niso vedno enake vlakninam

Vsak vir vlaknin na živali ne učinkuje enako. Razlikujejo se po sestavi vlaknin, zmožnosti fermentacije in po kemijsko-fizikalnih lastnostih, kot je sposobnost vezave vode. Za natančno oceno je treba za določitev vrednosti vlaknin uporabiti podrobno analizo.

Pravilno razvrstite sestavo vlaknin
Glede na uporabljeno analitično metodo ta bolj ali manj natančno napove učinek vlaknin. Mogoč je zelo grob približek določitve surovih vlaknin (XF), ogrodne snovi (aNDFom, ADFom, ADLom) pa kažejo natančnejšo sliko in učinek vlaknin je mogoče natančneje oceniti na podlagi vseh vlaknin (TDF). Zlasti topne sestavine, kot so pektini, se upoštevajo v TDF v primerjavi z XF in tudi NDF (slika 2).

Slika 3: Viri vlaknin se razlikujejo po svoji strukturi, kar vidimo pod elektronskim
mikroskopom in s tem tudi po učinku na živali.

Vprašanje fizike
Vlaknine vplivajo tudi s svojimi kemijsko-fizikalnimi lastnostmi: sposobnost zadrževanja vode in nabrekljivost vlaknine sta lahko zelo različni in tako različno vplivata na konsistenco iztrebkov (slika 3).