Mikrobiom in njegove lastnosti
Mikrobiom je bistvenega pomena za presnovo in pretvorbo hranilnih snovi. Podobno kot tovarna proizvaja za telo pomembna »protivnetna zdravila«. V naravnih razmerah se bakterijska flora pri vsakem posamezniku razvije nekoliko drugače. Mikrobiom je v prebavnem sistemu od glave do debelega črevesa zelo raznolik, tako kot tudi sam prebavni sistem (sluznica, notranja in zunanja plast sluzi) (glejte sl. 2).
Strah pred vsemi bakterijami in virusi je neutemeljen. »Dobrih«, koristnih bakterij in virusov (fagov) je bistveno več kot tistih, ki povzročajo bolezni. V črevesju potekajo zapletene interakcije med želenimi mikrobi, celicami gostiteljske živali in patogeni prek celičnih signalov z vklapljanjem in izklapljanjem genov posameznih mikroorganizmov. To pomeni, da če je dovolj »dobrih« mikrobov, drugi mikrobi sploh nimajo možnosti, da bi bili »slabi« (Lee, 2018).
Številne bakterije so bile malo raziskane ali jih odkrivamo še danes. Način razmišljanja v medicini se spreminja. V preteklosti smo proti patogenim bakterijam najpogosteje uporabili antibiotike. Ker so postali odporni, smo se vedno bolj osredinjali na alternative, pri katerih vidimo v mikrobiomu nekega sodelujočega partnerja, ki velja za pomemben dejavnik v delovanju imunskega sistema, podobno kot dobro delujoč biotop na vrtu.
Pogoji dobrega mikrobioma
Osnova za uspeh je prava lokacija biotopa. Primerljiva je z dobrim upravljanjem in uravnoteženim obrokom, sestavljenim iz brezhibnih sestavin surovin.
To med drugim pomeni, da se je treba izogibati previsoki vsebnosti surovih beljakovin in vzdrževati optimalno vsebnost surovih vlaknin. Bodite pozorni na pravilen vzorec maščobnih kislin v obroku ter uravnoteženo razmerje natrija, kalija in klora. Dobra higiena silosa in kakovost vode sta prav tako zelo pomembni (Pottgüter, 2019).
Pri oblikovanju novega biotopa je treba primerne rastline razvrstiti po različnih območjih. Večino probiotikov, ki so na voljo, lahko delimo na sporulirane Bacillus ssp. in vrste, ki proizvajajo mlečno kislino. Bacil ssp. prebiva v črevesnem lumnu ali v zunanji plasti sluznice, kot prikazuje slika 2 (temno zelena). Ti mikrobi skrbijo s svojo presnovno aktivnost za prebavo in spodbujajo zaželene mikroorganizme, kot so mlečnokislinske bakterije.
Druga velika skupina so probiotiki, ki proizvajajo mlečno kislino (npr. Lactobacillus ssp.). Lahko se držijo črevesne stene in jo trajno naselijo. Zahvaljujoč »načelu izključitve konkurence«, tako ne skrbijo le za to, da se nezaželene bakterije, kot je salmonela ali E. coli, težje oprimejo črevesne stene, ampak da tudi paraziti, kot so kokcidije, težje prodrejo v gostiteljsko celico. Te probiotično delujoče bakterije sodelujejo z imunskim sistemom in proizvajajo produkte presnove, ki so za kokoš koristni. S prebiotiki, kot je inulin, še posebej ciljno spodbujamo njihovo naseljevanje v črevesju.
Ko je biotop oblikovan, kar pomeni, da so se bakterije naselile v črevesje, lahko pogoje za rast optimiziramo z uporabo sekundarnih rastlinskih sestavin, kot so eterična olja. Spekter je raznolik, odvisno od uporabljenih sestavin ali njihove mešanice. S fitogenimi krmnimi dodatki spodbujamo želene bakterije in zatiramo neželene bakterije, kot so klostridiji. Druge pomembne značilnosti so: antioksidacijske lastnosti, spodbujanje teka in protivnetni učinki (Viuda – Martos et al., 2010). Fitogeni lahko spodbujajo izločanje sluzi čašastih celic in izločanje prebavnih encimov. Vse skupaj pa vpliva na večjo učinkovitost in s tem prirejo živali. Resorbcijska površina črevesja se poveča in za črevesni mikrobiom, ki spodbuja zdravje, je na voljo več prostora.
Zaradi uspeha vzrejnih podjetij postaja genetika naših živali vedno učinkovitejša. V praksi pa se zdi, da postaja prostor, v katerem lahko živali dosegajo to prirejo, vedno manjši. Z vidika močnega črevesnega mikrobioma lahko ostajamo v teh okvirih.
Inž. Andreas Loidhold,
tehnični direktor prodaje Biomin, GmbH
|
