Glede na izkušnje zadnjih nekaj let našim živinorejcem ne moremo zameriti, da so zaenkrat v fazi opazovanja in čakajo kaj se bo zgodilo na političnem
področju, preden bi se morda odločili za nov korak k
»prašičereji po letu 2033«.
Ferdinand Entenfellner
Strokovni veterinar zaprašičereje
Ker se je avstrijska živinoreja ohranila v družinskih podjetjih, je nastal sistem krožnega gospodarstva, ki je edinstven v svetovnem, pa tudi v evropskem okolju. Skoraj vsi naši kmetje pridelajo vsaj dve tretjini potrebne krme v območju desetih kilometrov od svojih hlevov in lahko nastali gnoj in gnojevka najbolje uporabijo kot organsko gnojilo na teh krmnih površinah. Tudi klavnice so zaradi naše strukture blizu predelovalnih obratov, s čimer se preprečijo dolge transportne poti zaklanih živali. Naša družinska podjetja so vzor trajnosti v živinoreji!
Prašičerejo lahko produktivno vodimo tudi z zahtevami prilagojenih živinorejskih predpisov, nujno pa bi morali premisliti o nujnosti običajne »salamarske« taktike zakonodajalca in oblasti, da v vedno krajših časovnih presledkih zaostruje predpise na tem področju. Nerazumljivo je, zakaj lahko majhen odstotek našega prebivalstva skupaj z verigami supermarketov opredeli kaj je dobro za živali v naših hlevih, nato pa v mnogih primerih ni pripravljen pokriti stroškov, potrebnih za dosego teh standardov. Nakupni vzorci naših potrošnikov jasno kažejo, da zaupajo konvencionalni živinoreji in posledično visoki varnosti hrane, a niso pripravljeni plačati za nadaljnje izboljšave v kakovosti, ki jo je trenutno težko opredeliti. Zato bi morali nujno vlagati v izboljšanje našega odnosa s potrošniki.
S strateško optimalno uporabo veterinarskih zdravil na začetku bolezni in s tem tudi pri mlajših živalih z nižjo telesno težo, lahko bistveno zmanjšamo porabo, ne da bi se morali odpovedati njihovi uporabi. Da bi to omogočili, se bo v prihodnje močno povečalo število odvzemov vzorcev in laboratorijskih preiskav z odkrivanjem povzročiteljev, tipizacijami in testiran jem občutljivosti povzročitelja. Moto je spremljanje zdravja namesto izvajanja diagnoz bolezni. S tem se izpolnjujejo zakonske zahteve za uporabo antibiotikov, lahko se zgodaj odkrijejo pojavi nevarnih vzorcev odpornosti, lahko se prepreči širjenje teh mikrobov in hkrati ustvari diagnostične predpogoje za ustvarjanje učinkovitih, podjetjem prilagojenih strategij cepljenja. V skladu s problematiko cepiv Evropska unija že od leta 2019 v predpisih določa, da je treba za zdravila za uporabo v veterinarski medicini in cepiva za živali izvajati ločene smernice zaradi raznolikosti nalog in tudi izrazito omejenimi finančnimi možnostmi. Z rezultati laboratorijske diagnostike našega zdravstvenega nadzora bomo lahko v prihodnje izdelovali prilagojena, visoko učinkovita avtogena cepiva za epidemiološke enote po zelo ugodnih cenah.
Da bi zaščitili tako ustvarjeno in opredeljeno zdravstveno stanje in s tem tudi raven produktivnosti naše živine ter jo zaščitili pred novim vstopom mikrobov, imamo na voljo popolnoma varno orodje – biološko varnost, za katero so se izkušnje izkazale kot prednostna naloga pri vsakem dolgoročno uspešnem poslovanju.
Za krepitev tega zaupanja in izkazovanje našega dobrega položaja, je pomembna tudi tema „ONE HEALTH“ (ENO ZDRAVJE) (= povezava zdravja ljudi, živali in okolja). Naraščajoče težave z „zdravstvenim stanjem“ našega planeta za ljudi in naravo, ki se kažejo v okoljskih katastrofah, podnebnih spremembah, odpornosti na antibiotike, zoonozah in nevarnostih epidemij, so dejstvo, ki je bilo priznano že pred Kristusovim rojstvom, vrnili v središče tega globalnega pristopa. Dobro počutje prebivalstva obstaja le v logičnem, biološkem ciklu: Zdrave živali – Zdravo okolje – Zdravi ljudje! Na področju zdravega okolja smo z našim krožnim gospodarstvom zgledni, na drugih področjih pa imamo še prostor za izboljšave. Zahtevano zmanjšanje uporabe antibiotikov je smiselno le, če zaradi tega ne trpi niti zdravje živali niti raven produktivnosti naših prašičjih čred. Namesto tega potrebujemo odgovorno uporabo teh dragocenih orodij.
|
